To je on, pred obdelavo, a že povrtan za 92mm debelostenske cilindre

Gred, pozirajoča na svojem mestu

Najprej se je naredil prostor za ojnice na strani cilindrov, kjer so ojnični vijaki želeli z glavo skozi zid

Naslednje je bilo treba odbrusit kos odlitka, kjer pride ležaj za odmično gred, a je ta iz neznanega razloga manjši od samega odlitka, kar pomeni da ga lahko brez skrbi odbijemo

Prostora med ojnico in odmično ni več veliko, ga je pa dovolj

Ojnicam je potrebno narediti prostor za sprehod na vrhu bloka, pravtako pa so napoti tudi odlitki, kjer pridejo stojni vijaki za glave v blok, in jih je potrebno poglobiti. Tukaj je bilo brušenje še najtežavneje, treba je biti previden da se ne odnese preveč mesa, seveda pa mora biti obenem tudi dovolj prostora za vso rotirajočo maso.

Ko se postopek po malem miljonu privzdigov gredi na mesto, merjenju, odstranitvi, brušenju, merjenju, brušenju, odstranitvi, brušenju, gred na mesto, merjenju, označevanju, odstranjevanju, brušenju, xn+1.. ...ponovi še na drugi strani, dobimo prostosevrteč blok, ki je pripravljen za brušenje v ravnino.

Pubeca pri CCP sta poskrbela, da se je korektno storilo tudi to, medtem pa je zdaj že prijetno zlajšan in povrtan vztrajnik šibal na balansiranje v Lublano. Blok se je vrnil, gred tudi. Cela, oba!

