Moja ascona je v originalu bila Kardinalrot, tako da če ti je všeč oker barva boš zadovoljen,
ker v temi pod umetno svetlobo, npr na parkirišču izgleda rjav kot kadett D
Ampak se seveda strinjam, da je rdeča najboljšejša Jaz sem si nazadnje sicer olajšal življenje in lepo zmešal po RAL 3005, ker sem hotel malenkost temnejšo, pa da mi bodo vedno trofnili u nulo pravo, če bo kaj za popravljat... No kot vedno mi je pol bilo žal, da nisem še malenkost temnejše, ampak je kar blizu...
Evo, da nadaljujemo z deli - montirali so se blatniki - za to sem porabim nove pločevinaste matice in vijake, ki so po merah originalnih vijakov ter čigumast Terosonov tesnilni trak, ki je namenjen takim spojem. Priprava roba na karoseriji:
Potem ko smo nastavili zračnosti med paneli se je pa pričela veselica s kitanjem. Zaradi obsežnosti kleparije in dejanskega klepanja popolnoma vsakega panela je bilo za pričakovati, da bo šlo kar nekaj kita kljub temu, da smo se posvetili čim boljšemu rezultatu ravnanja pločevine in brušenju varov ipd. Neke nepravilnosti na površini pač ostanejo.
Ker sem uporabljal Standoxov režim in material sem uporabljal tudi njihov kit. Vzel sem fini kit in kit z vlakni, pri čemer sem prvo roko mešal 50-50, saj fini lepo zapolni nepravilnosti, vlakna pa ojačajo nanos. Tej grobi fazi so sledili nanosi finega kita.
Prvi nanosi so bili precej špartanski, vendar je bolje prvega nanesti nekoliko konkretneje, ko zategne obrusiš da z grobega izravna in potem pustiš, da se homogeno posuši in delaš čim manj nanosov. Treba je seveda poudariti, da nisva ne oče, ne jaz neka ličarja in da edino kaj sem do sedaj delal je bilo na e21, tako da neke hude kilometrine ni in posledično sem brusil kot bedak, ker sem včasih nanesel preveč in zabrusil, potem nisem nanesel dovolj itd. Tako da kita je dosti šlo, večina ga je pristala na tleh zrušenega, včasih tudi zasušenega na lopatici ker sem bil prepočasen Na srečo mi je priskočil na pomoč kolega, ki ima več izkušenj in mi je pomagal tudi pri e21, da se je zadeva pospešila in dvignila kvaliteta dela, saj nekaj brušenja pač moraš dati skozi, da znaš pametno poprijeti klocn, vleči v pravo smer in zbrusit, ne pa božati. Bilo je res ogromno brušenja, večino na roke ker z mašino sem prebrusil tako da sem precej trpel poleg in roke niso bile vesele. Je pa tako, da tudi oblika avta ni šla ravno na roko začetniku, saj je ogromno nekih okroglin in radijev, tako da na začetku je bilo kr slabo, potem pa sem s prakso tudi malo not padel in je začelo uspevati kot željeno.
Po nič kaj romantičnem delu in ko so roke bile adios je bila površina recimo 90% izravnana, tako da sem z 2K barvo zaprl golo pločevino, ki je pokukala pri brušenju in zaprl kit, da ne prehaja vlaga več. Debelina kita naj bi bila do 3mm, kaj je delovalo nekje tukaj ali več smo potolkli in poklepali, tako da je primer pokril tudi sledi udarcev kleparskih bunk in kladiv. Sledil je nanos Standox U1100 polyester kit za brizganje, ki pa je za tako delo vrhunski in lahko potegneš ven tiste detajle, ki so manjkali po kitanju, saj ko brizgaš imaš mokro površino in vidiš odsev ter na mestih kjer je potrebno preprosto naneseš malo več. Ko se strdi je trd ko kamen, brusi se lepo in je lepo izpadlo pro ročnem brušenju z bloki in dolgimi potezami, da se je površina izravnala. Ti kiti za brizganje edino ne smejo biti nanešeni direktno na kovino. Smrdi pa noro - kot da bi zmešal neostik in klor recimo. Aja pa diza v pištoli mora biti primerna (2mm min)
Potem se je preletelo s temno bazo, da ko je suho za brušenje lahko imaš bazo za kontrolo površine (jamice in pukli).
Ta faza je potem naredila dobro osnovo za naprej. Je pa to delo težavno in te izčrpa ker se ti zdi da ni konca ne kraja, avto zgleda spet slabše ker ni v eni barvi, roke te bolijo, križ te boli pa včasih nipravi dan in ne gre in ne gre lepo polovit površine. Ampak sem na koncu že malo padel not in zbrusil dovolj da sem vedel kaj in kako, tako da sem vesel da sem se naučil, pa še avto ni izgledal slabo glede na to, da smo entuziasti ne pa profesionalci. Tudi z rezultatom zadovoljen.
Evo, da nadaljujemo zgodbo - Ponovno je bilo treba malo delati na kosih karoserije, tokrat urediti notranjost vrat, pokrova prtljažnika in pokrova motorja. Ker se je kitalo, se je kje prebrusilo ipd, tako da je bilo potrebno še enkrat preleteti z 2K barvo.
Spodnji ravni del na notranji strani vrat je bil zvit, predvidevam da je folk si kdaj pomagal z nogo odpreti vrata (brcnil navzven) ali kdaj kaj not zaprl. Malo poravnali, malo pokitali pa je
Po temeljni:
Potem pa manjše odstopanje od originala - dodatna podpora za ojačitev pokrova motorja.
Zdaj pa da malo obrazložim zakaj dodatna podpora. Puristi - ne brat Havba je bila v slabem stanju - na več mestih rjava, ruknjena in tudi že kitana. Vse to smo sanirali medtem ko smo ločili ojačitveni okvir in sam panel, da se je vse uredilo. Imel sem še eno havbo vendar se je izkazalo za še slabšo stanje ko se je začela brusiti in se je videlo kaj čaka spodaj. Potem se je originalna naredila skupaj in že pred tem vsem sem opazil da je havba Mante zelo mehka v sredini. Tudi druga je bila. Imel možnost pogledat havbo na originalni manti, tudi tista je bila mehka in te havbe v sredini rade "skačejo" . Dokler imaš novo havbo je vse okej, vendar ko je treba celo havbo zbrusiti pa postane precej nadležno, ko ti med brušenjem skače ne glede na to koliko nežnosti je v tebi. Dodatno je problem zaradi vročine in med vožnjo vibracij. Torej, da sem si poenostavil brušenje sem najprej podložil in delal, potem sepa odločil da dodamo kar en prečnik, ki je po obliki kolikor toliko podobna ostalemu delu. Ker smo bio-eko in recikliramo, naj povem da je ojačitev izdelana iz pločevine z mojih original Manitnih vrat, ki so bile vsepovsod drugod hin, razen ta del pleha Torej s tem rešim morebitne probleme z barvo v prihodnje zaradi širjenja in krčenja, vibracij in lažje delam. V danih okoliščinah je rešilo zadevo, mi pa ne izgleda tako napačno tako da mislim, da bo ostalo.
In nanos šprickita:
In potem je sledilo eno najbolje neprijetnih del - priprava motornega prostora. Roke adijos, ker brusiš kit na roke, prepognjen cel dan, s prsti se zaletavaš v neke vogale - skratka neprijetno do amena. Ampak, sem zaključil in vrgel gor šprickit in je to to, se ne dotikam več motornega ... sem naivno mislil. Motorni prostor sem res pripravil in pobarval, ampak ker ga nisem vredu zaščitil (abdekal) mi je kasneje ko se je delala zunanjost padla not megla in se zasušila in ponovno sem brusil kot lolek. Ni mi dosti manjkalo da nažgem bodi po motornem pa serbus. (hecam se, tega ne bi naredil ker bi se čez en teden jokal če bi bližnjico ubral)
Nič kaj zanimivo delo ampak vseeno zelo pomembno, da se naredi pa da se premakne projekt naprej
Ne, Manta edino kopa po mojih živcih še trenutno, smo še daleč od kopanja
Ker pa je kar nekaj časa preteklo od posodobitve teme pa lahko nadaljujemo odisejado priprave na barvanje. Ker kdo pa ne rad brusi
Na avto smo nanesli poliesterski filler za brizganje in meglo s staro bodro bazo za kontrolo brušenja. Potem pa avto brusili, večinoma z bloki.
Pomagali smo si s trakovi, da so linije ostre in ravne. Najprej brušenje do traka z ene strani, relepiti trak in brusiti z druge strani do traka.
Potem je bilo treba avto namazati z Dry Guide Coat, da smo videli praske od papirja na bloku, potem pa z rotacijskimi potegnili ven s finejšimi smirkovimi papirji.
Po finem brušenju z mašinami je bilo pripravljeno za šprickit oz surfacer:
Sledili so nanosi 2k šprickita Standox U7540, nekje 3 nanosi za dovolj materiala da ne prebrusiš takoj.
Po sušenju je sledil nanos 1K črne barve v "folcah" oz. odprtinah vrat, motornega prostora ipd. Ko se je posušilo sem začel z brušenjem na roke, z gobicami. Črni sprej je gor kot kontrola površine pri brušenju - dokler vidiš črno barvo v orange peel /celulitu barve pomeni, da so jamice in je še treba brusit. Ko se ti zasveti kovina pomeni da si zasral in da si skozi. Ni raketna znanost, je pa precej naporno in nehvaležno delo in hitro dobi kak robek pod noht ipd.
Po brušenju z gobicami je bilo pripravljeno.
Precej nehvaležno delo, skozi si v prahu in kemikalijami, prsti te bolijo ker se večino tega brusi na roke ker si z mašino v motornem prostoru nimaš kaj začeti ampak je pa pomembna priprava. Noben ličar ne more z barvo zakriti slabe priprave, tako da sem gledal da se temu dobro posvetim. Brušenje mi pa je šlo že pri ušesih ven.
Evo -več pa kot vedno v videu: