Zgodba gre nekako tako. Med obiranjem hrošča na odpadu v Avstriji je k nama s Coxom pristopil starejši stric in naju vprašal, če naju zanimajo hrošči. Pritrdilnemu odgovoru je sledila ponudba, ki se ji seveda nisma mogla upreti. Kak tedn za tem se je na našem dvorišču pojavilo to veselje:
Svoje ime je povedal kar sam
Notranjost je krasila zbirka bebavih nalepk in rezervnih delov
Njegova zgodba je zanimiva. On je hrošč, Typ 11 letnik 60. Prodan 30.11.1960 v Salzburgu, podjetju za oskrbo z električno energijo iz Graza. V službi je bil 13 let, nakar ga je odkupil gospod Rudolf in ga kosristil 4 leta, nakar ga je prodal gopsodu Josefu, ki ga je čez slabo leto prodal Silviji. Gospa Silvija ga je leta 84 odjavila iz prometa in od takrat do letos uradno stoji. (stare avstrijske prometne so zakon
) Mi2 sma Robinsona kupila od strica, ki ga je kupil v kompletu(od Silvije) z rezervnimi deli, ki jih je potreboval za hčerkinega hrošča, ki ga je obnavljal. Ko je šel njegov projekt k koncu se je odločil darovalca prodat. Glede nato da je iz obeh pobral najboljše dele, lahko strica pohvalim saj mi je izročil vse dele, ki jih je demontiral, naj si bo iz Robija ali iz bodočega Herbi-ja(ja hčerkin hrošč hoče bit Herbie nažalost)
nikoli prebolena l'bezen 
Zakaj ni bil še takrat ratlook in ...
glede stropa, da je tko črn so razlog verjetno cigareti? keep up the good work 
